Ekološki odtis lahko upoštevamo kot merilo za več prvin dolgoročnega prednostnega cilja EU: obnovljive rasti, podnebne nevtralnosti in učinkovite rabe virov oz. trajnostne potrošnje. Pomembna sestavina tega cilja je tudi upoštevanje planetarnih omejitev, saj ima neposreden vpliv na naše okolje in gospodarstvo.
Planetarne omejitve določajo meje, znotraj katerih lahko človeštvo deluje, ne da bi ogrozilo stabilnost Zemljinih ekosistemov. Koncept, ki ga je leta 2009 predstavil Rockström s sodelavci, opredeljuje devet ključnih procesov, ki so ključni za varno delovanje našega planeta. Ti vključujejo podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, spremembe rabe tal, zakisovanje oceanov in biogeokemijske tokove.
Preseganje planetarnih omejitev ima neposreden vpliv na naše okolje in gospodarstvo. Na primer, prekomerni izpusti CO2 prispevajo k podnebnim spremembam, kar lahko vodi v pogostejše naravne nesreče, vpliva na kmetijstvo ter poveča stroške za prilagajanje podnebnim spremembam.
Ekološki odtis se lahko uporablja kot orodje za spremljanje vplivov človeških dejavnosti na specifične planetarne omejitve, predvsem na rabo tal. Meri, kako poraba naravnih virov, vključno z zemljišči, energijo in vodo, presega sposobnost Zemlje, da te vire obnovi. Ekološki odtis pomaga oceniti, v kolikšni meri presežemo varne meje glede sprememb rabe tal in porabe drugih virov.
Natančno spremljanje ekološkega odtisa v povezavi z rabo tal omogoča boljše razumevanje, koliko površin uporabljamo za kmetijstvo, gozdarstvo in pozidavo ter kako to vpliva na ekosisteme. Z zmanjšanjem ekološkega odtisa v tej kategoriji lahko pripomoremo k trajnostni rabi naravnih virov in delovanju znotraj varnih planetarnih omejitev.
Preseganje planetarnih omejitev ima neposreden vpliv na naše okolje in gospodarstvo. Na primer, prekomerni izpusti CO2 prispevajo k podnebnim spremembam, kar lahko vodi v pogostejše naravne nesreče, vpliva na kmetijstvo ter poveča stroške za prilagajanje podnebnim spremembam.
Ekološki odtis se lahko uporablja kot orodje za spremljanje vplivov človeških dejavnosti na specifične planetarne omejitve, predvsem na rabo tal. Meri, kako poraba naravnih virov, vključno z zemljišči, energijo in vodo, presega sposobnost Zemlje, da te vire obnovi. Ekološki odtis pomaga oceniti, v kolikšni meri presežemo varne meje glede sprememb rabe tal in porabe drugih virov.
Natančno spremljanje ekološkega odtisa v povezavi z rabo tal omogoča boljše razumevanje, koliko površin uporabljamo za kmetijstvo, gozdarstvo in pozidavo ter kako to vpliva na ekosisteme. Z zmanjšanjem ekološkega odtisa v tej kategoriji lahko pripomoremo k trajnostni rabi naravnih virov in delovanju znotraj varnih planetarnih omejitev.
Več o ekološkem
odtisu in planetarnih
mejah
Trenutno stanje ključnih spremenljivk za devet planetarnih omejitev
Na sliki je predstavljeno aktualno stanje prekomerne rabe naravnih virov v kontekstu planetarnih omejitev. Barvna lestvica prikazuje, kako so različni ekosistemski procesi in naravni viri ogroženi zaradi človeške dejavnosti. Zeleni odtenki predstavljajo varno območje delovanja, oranžni in rdeči odtenki pa označujejo prekomerno prekoračitev varnih meja, kar povečuje tveganje za stabilnost ekosistemov in varnost človeka.
Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in biogeokemični tokovi (predvsem presežki dušika in fosforja) so že močno presegli varne omejitve, kar kaže na nujnost hitrih ukrepov za omilitev posledic in trajnostno upravljanje virov. Prav tako slika izpostavlja potrebo po takojšnjem reševanju problematike novih entitet, kot so sintetične kemikalije, katerih vplivi na okolje še niso popolnoma raziskani, a že predstavljajo veliko grožnjo.
Spreminjanje rabe tal in zakisovanje oceanov so med tistimi kazalniki, ki so v območju povečanega tveganja, a še niso presegli mejne točke. Ti podatki jasno kažejo, da moramo ponovno premisliti in prilagoditi svoje gospodarske in družbene sisteme, da bi zmanjšali pritisk na naravne vire in zagotovili trajnostno prihodnost.
Preseganje planetarnih omejitev prinaša nevarnost nepopravljivih sprememb, zato je ključno, da se planeta ne izpostavlja prekomernim pritiskom. Trajnostni ukrepi na področjih, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, omejevanje izpustov toplogrednih plinov in učinkovito upravljanje z viri, so nujni za varno prihodnost človeštva znotraj omejitev našega planeta.
Spreminjanje rabe tal in zakisovanje oceanov so med tistimi kazalniki, ki so v območju povečanega tveganja, a še niso presegli mejne točke. Ti podatki jasno kažejo, da moramo ponovno premisliti in prilagoditi svoje gospodarske in družbene sisteme, da bi zmanjšali pritisk na naravne vire in zagotovili trajnostno prihodnost.
Preseganje planetarnih omejitev prinaša nevarnost nepopravljivih sprememb, zato je ključno, da se planeta ne izpostavlja prekomernim pritiskom. Trajnostni ukrepi na področjih, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, omejevanje izpustov toplogrednih plinov in učinkovito upravljanje z viri, so nujni za varno prihodnost človeštva znotraj omejitev našega planeta.
Razlage planetarnih omejitev
1. Podnebna planetarna omejitev
se osredotoča na koncentracijo ogljikovega dioksida (CO₂) in sevalni prispevek, ki vplivata na globalno segrevanje in podnebne spremembe. Preseganje vodi v destabilizacijo podnebnih sistemov, kar se kaže v dvigu temperatur, taljenju ledenikov in povečanju pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov.
2. Celovitost biosfere
se nanaša na biotsko raznovrstnost in degradacijo ekosistemov. Genetska raznovrstnost pomeni bogastvo različnih vrst, medtem ko funkcionalna raznovrstnost opisuje sposobnost ekosistemov, da zagotavljajo ključne storitve (kot so opraševanje, plodnost tal, čistilna sposobnost voda).
3. Spremembe rabe tal,
kot so krčenje gozdov za kmetijske namene ali pozidavo, vplivajo na stabilnost ekosistemov, zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in povečujejo izpuste toplogrednih plinov. Ekološki odtis natančno spremlja, koliko površin uporabljamo za kmetijstvo, gozdarstvo in urbani razvoj, kar je ključno za ohranjanje stabilnosti tal in trajnostno rabo zemljišč.
4. Biogeokemični tokovi
vključujejo kroženje ključnih elementov, kot sta dušik in fosfor, ki sta povezana z intenzivnim kmetijstvom. Prekomerno izločanje teh snovi v okolje povzroča evtrofikacijo vodnih ekosistemov, kar vodi v zmanjšanje kisika v vodi in s tem v zmanjšanje biotske raznovrstnosti.
5. Spremembe sladke vode
se nanaša na porabo sladke vode iz rek, jezer in podtalnice. Prekomerna uporaba lahko povzroči resne motnje v vodnih ekosistemih in omeji dostop do pitne vode. Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene. Zelena voda je padavinska voda, ki se vpije v tla in je na voljo za rastlinstvo ter kmetijstvo. Sladka voda vključuje tako modro kot zeleno vodo.
6. Zakisovanje oceanov
se nanaša na povečano absorpcijo CO₂, zaradi česar postajajo oceani bolj kisli. To škoduje morskim ekosistemom, zlasti koralnim grebenom, ki so ključni za biotsko raznovrstnost. Zakisani oceani zmanjšujejo sposobnost organizmov, kot so školjke in korale, da tvorijo kalcijeve lupine, kar vpliva na celotno morsko prehranjevalno verigo.
7. Tanjšanje stratosferske ozonske plasti
se nanaša na zmanjšanje zaščitne plasti ozona v stratosferi, ki ščiti Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi (UV) žarki.
8. Obremenitev z aerosoli - majhnimi delci v ozračju
vplivajo na podnebje in zdravje. Aerosoli lahko povečujejo segrevanje ozračja (če absorbirajo sončno svetlobo) ali ga ohlajajo (če odbijajo svetlobo nazaj v vesolje). Imajo tudi neposreden vpliv na zdravje ljudi, saj prispevajo k slabši kakovosti zraka.
9. Nove entitete
vključujejo kemikalije, plastiko in druge umetne snovi, ki vstopajo v okolje in lahko povzročajo nepredvidljive vplive na ekosisteme in zdravje ljudi.
Koncept obročnega krofa (DEAL)
Delo Doughnut Economics Action Lab (DEAL) iz Oxforda, Združeno kraljestvo, obravnava socialni primanjkljaj in ekološki presežek držav. Temelji na konceptu obročnega krofa, ki združuje planetarne meje s trajnostnimi in socialnimi kazalniki. DEAL predlaga, da na ta koncept gledamo kot na kompas za človeško blaginjo v 21. stoletju, s ciljem zadovoljevanja potreb vseh ljudi znotraj zmožnosti živega planeta (kar je skladno z dolgoročnimi prednostnimi cilji EU).
Z uporabo okvira „varnega in pravičnega prostora” v obliki krofa so raziskovalci DEAL analizirali zgodovinsko dinamiko 11 družbenih kazalnikov in 6 biofizikalnih kazalnikov v več kot 140 državah od leta 1992 do 2015. Med drugim so primerjali tri planetarne meje (podnebne spremembe, biogeokemične tokove in spremembe kopenskega sistema) s kazalniki okoljskih odtisov. Vključili so dve ločeni meri odtisa (ekološki odtis in materialni odtis) in ju analizirali z vidika skladnosti z globalnimi trajnostnimi cilji.
Z uporabo okvira „varnega in pravičnega prostora” v obliki krofa so raziskovalci DEAL analizirali zgodovinsko dinamiko 11 družbenih kazalnikov in 6 biofizikalnih kazalnikov v več kot 140 državah od leta 1992 do 2015. Med drugim so primerjali tri planetarne meje (podnebne spremembe, biogeokemične tokove in spremembe kopenskega sistema) s kazalniki okoljskih odtisov. Vključili so dve ločeni meri odtisa (ekološki odtis in materialni odtis) in ju analizirali z vidika skladnosti z globalnimi trajnostnimi cilji.
Globalna uspešnost glede na varen in pravičen prostor obročnega krofa na podlagi biofizičnih meja in socialnih pragov
- ekološka zgornja meja in družbeni temelj, ki obsegata krof socialnih in planetarnih meja
- skupna poraba virov glede na vsako globalno biofizično mejo, začne se na zunanjem robu družbenih temeljev
- povprečna socialna uspešnost glede na vsak družbeni temelj, tehtana s številom prebivalcev
- primanjkljaji pod družbenim temeljem ali preseganje biofizičnih mej
- kazalniki s pomanjkljivimi podatki
Legenda
- LS Zadovoljstvo z življenjem (Life Satisfaction)
- LE Pričakovana življenjska doba (Life Expectancy)
- NU Prehrana (Nutrition)
- SA Sanitarne razmere (Sanitation)
- IN Dohodkovna revščina (Income Poverty)
- EN Dostop do energije (Access to Energy)
- ED Sekundarna izobrazba (Education)
- SS Družbena podpora (Social Support)
- DQ Demokracija (Democratic Quality)
- EQ Enakost (Equality)
- EM Zaposlitev (Employment)
* Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene.
Koncept obročnega krofa, prikazan na slikah, združuje dva ključna vidika, ki jih moramo upoštevati za trajnostno prihodnost: ekološke meje (zunanji del krofa) in družbeni temelji (notranji del krofa).
Zunanji del krofa predstavlja ekološke omejitve oziroma planetarne meje, ki jih človeštvo ne sme preseči, če želi ohraniti stabilnost Zemljinih sistemov. Te vključujejo vidike, kot so izpusti CO₂, poraba fosforja, dušika, ekološki odtis in druge. Ko presežemo te meje (prikazano v oranžni barvi), začnemo škodovati okolju in s tem sami sebi, saj ogrožamo stabilnost podnebja, ekosistemov in naravnih virov, od katerih smo odvisni.
Notranji del krofa predstavlja družbene temelje, ki so nujni za zagotavljanje kakovostnega življenja vseh ljudi.
To so osnovne potrebe, kot so dostop do hrane, vode, izobraževanja, zdravja in energije. Če ti temelji niso zagotovljeni (prikazano v modri barvi), trpi družba, saj posamezniki nimajo dostopa do osnovnih dobrin, ki so potrebne za dostojno življenje.
Za Slovenijo razvijamo pristop obročnega krofa, ki bo spodbujal trajnostni razvoj s poudarkom na zmanjševanju ogljičnega odtisa v prometu, povečevanju rabe obnovljivih virov energije ter hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in dostopa do osnovnih življenjskih dobrin za vse prebivalce.
Za Slovenijo razvijamo pristop obročnega krofa, ki bo spodbujal trajnostni razvoj s poudarkom na zmanjševanju ogljičnega odtisa v prometu, povečevanju rabe obnovljivih virov energije ter hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in dostopa do osnovnih življenjskih dobrin za vse prebivalce.
Zakaj je pomembno spremljati ekološke omejitve in družbene temelje skupaj?
Za trajnostno prihodnost je ključno, da najdemo ravnovesje med obema vidikoma. Ne smemo preseči ekoloških omejitev (zunanji del krofa), hkrati pa moramo poskrbeti, da vsi ljudje živijo dostojno in imajo dostop do osnovnih življenjskih dobrin (notranji del krofa).
Cilj je ustvariti varen in pravičen prostor za vse, kjer spoštujemo naravne omejitve planeta, medtem ko hkrati zadovoljujemo potrebe človeštva.
Cilj je ustvariti varen in pravičen prostor za vse, kjer spoštujemo naravne omejitve planeta, medtem ko hkrati zadovoljujemo potrebe človeštva.
Obročni krof socialnih in planetarnih meja za Slovenijo
- ekološka zgornja meja in družbeni temelj, ki obsegata krof socialnih in planetarnih meja
- skupna poraba virov glede na vsako globalno biofizično mejo, začne se na zunanjem robu družbenih temeljev
- povprečna socialna uspešnost glede na vsak družbeni temelj, tehtana s številom prebivalcev
- primanjkljaji pod družbenim temeljem ali preseganje biofizičnih mej
- kazalniki s pomanjkljivimi podatki
Legenda
- LS Zadovoljstvo z življenjem (Life Satisfaction)
- LE Pričakovana življenjska doba (Life Expectancy)
- NU Prehrana (Nutrition)
- SA Sanitarne razmere (Sanitation)
- IN Dohodkovna revščina (Income Poverty)
- EN Dostop do energije (Access to Energy)
- ED Sekundarna izobrazba (Education)
- SS Družbena podpora (Social Support)
- DQ Demokracija (Democratic Quality)
- EQ Enakost (Equality)
- EM Zaposlitev (Employment)
* Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene.
Slovenija v prikazu obročnega krofa kaže zanimiv kontrast med družbenimi dosežki in ekološkimi omejitvami. Na družbenem področju Slovenija uspešno zagotavlja mnoge temeljne potrebe prebivalstva, kot so dostop do izobraževanja, zdravje, sanitarne razmere, in prehrana. To pomeni, da je Slovenija na dobri poti k zagotavljanju kakovostnega življenja za svoje prebivalce.
Vendar pa so rezultati na področju ekoloških meja zaskrbljujoči. Slovenija močno presega planetarne omejitve na naslednjih področjih:
Vendar pa so rezultati na področju ekoloških meja zaskrbljujoči. Slovenija močno presega planetarne omejitve na naslednjih področjih:
1. Izpusti CO₂ – Slovenija ima visok ogljični odtis, predvsem zaradi prometnega sektorja in porabe energentov v gospodinjstvih. To prispeva k podnebnim spremembam, ki predstavljajo eno največjih groženj globalni in lokalni okoljski stabilnosti.
2. Snovni odtis – Slovenija presega tudi varne meje pri rabi virov, zlasti pri porabi materialnih virov, kot so surovine in goriva, kar vodi v prekomerno obremenitev naravnih sistemov in ogroža okoljsko trajnost. To nakazuje, da trenutna raba naravnih virov presega zmogljivosti ekosistemov.
3. Raba fosforja – Prekomerna raba fosforja, ki izhaja iz intenzivnega kmetijstva, lahko povzroča onesnaževanje vodnih virov, kar vodi v evtrofikacijo ekosistemov, ki zmanjšuje biotsko raznovrstnost.
2. Snovni odtis – Slovenija presega tudi varne meje pri rabi virov, zlasti pri porabi materialnih virov, kot so surovine in goriva, kar vodi v prekomerno obremenitev naravnih sistemov in ogroža okoljsko trajnost. To nakazuje, da trenutna raba naravnih virov presega zmogljivosti ekosistemov.
3. Raba fosforja – Prekomerna raba fosforja, ki izhaja iz intenzivnega kmetijstva, lahko povzroča onesnaževanje vodnih virov, kar vodi v evtrofikacijo ekosistemov, ki zmanjšuje biotsko raznovrstnost.
