Slovenija je bila leta 2022 z ekološkim odtisom 4,78 gha na prebivalca nekoliko nad evropskim povprečjem (4,6 gha na prebivalca). V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji delež ogljični odtis (50% v letu 2022).
Kategorije potrošnje, ki največ prispevajo k ekološkemu odtisu v Sloveniji so promet (osebni prevoz) in poraba energentov v gospodinjstvih. Poleg tega v odtisu Slovenije izstopa tudi visoka poraba gozdnih proizvodov, ki je med najvišjimi na svetu. To je povezano z večjo rabo lesa v gradbeništvu in ogrevanju. Delež gozdnih proizvodov je precej večji kot pri drugih kategorijah, medtem ko so deleži pozidanih in obdelovalnih površin ter ribolovnih območij relativno manjši.
Katere so glavne
kategorije potrošnje
v Sloveniji?
Vsaka kategorija potrošnje je povezana z več vrstami produktivnih površin. Na primer, prehrana vpliva na obdelovalne, pašne in ribolovne površine, medtem ko osebni prevoz in storitve največ prispevajo k ogljičnemu odtisu. Razumevanje, kako različni vidiki našega načina življenja vplivajo na okolje, nam omogoča, da iščemo rešitve za zmanjšanje ekološkega odtisa in tako prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti.
1. Kategorije ekološkega odtisa - potrošnja in zemljišča
2. Ekološki odtis Slovenije
V letu 2022 je ekološki odtis prebivalca Slovenije v povprečju znašal
0
gha
(ciljna vrednost, ki jo je potrebno doseči do leta 2030 je 3.6 gha na prebivalca)
Skupni ekološki odtis potrošnje (2022)
0
.073 gha
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Ogljični odtis
Skupni ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo za vzdrževanje našega življenjskega sloga.
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Ogljični odtis
Skupni ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo za vzdrževanje našega življenjskega sloga.
Skupna biokapaciteta (2022)
0
.580 gha
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Skupna biokapaciteta predstavlja zmogljivost naravnih ekosistemov za regeneracijo in zagotavljanje virov, potrebnih za naše preživetje.
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Skupna biokapaciteta predstavlja zmogljivost naravnih ekosistemov za regeneracijo in zagotavljanje virov, potrebnih za naše preživetje.
Za zadovoljitev naših potreb bi v letu 2022 potrebovali biokapaciteto, ki ustreza velikosti
3,17 Slovenije
Vsak dan porabljamo vire, ki jih zagotavlja Zemlja. To je naš ekološki odtis.
Zmanjšanje ekološkega odtisa je nujno, saj imamo na voljo samo eno Zemljo.
Vir: Global Footprint Network, 2024, data.footprintnetwork.org
V letu 2023 so bile ocenjene možnosti, kako lahko ključni sektorski in večsektorski ukrepi pripomorejo k zmanjšanju ekološkega dolga Slovenije. Ambiciozni ukrepi, usmerjeni v trajnostno upravljanje gozdov, trajnostno rabo energije in mobilnosti, kažejo potencial za znatno zmanjšanje ekološkega odtisa države. Preglednica 1 prikazuje, kako lahko ti ukrepi prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa, pri čemer bi lahko z dodatnimi ukrepi dosegli skoraj 25-odstotno zmanjšanje.
Ambiciozni ukrepi na področjih trajnostnega upravljanja gozdov, trajnostne rabe energije in trajnostne mobilnosti lahko prispevajo 24,99-odstotno zmanjšanje ekološkega odtisa
Navedeni ukrepi so prav tako pomembni za zmanjševanje ekološkega odtisa v posameznih slovenskih regijah. S celovitim izvajanjem na regionalni ravni lahko še dodatno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanju okoljskih pritiskov na lokalne vire.
Regije z največ prebivalci imajo najvišji ekološki odtis
Med slovenskimi regijami ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha/prebivalca), Goriška regija pa najnižjega (4,79 gha/prebivalca). Večino ekološkega odtisa v regijah predstavlja ogljični odtis (pribl. 60 %), sledijo gozdni proizvodi (20 %) in obdelovalne površine (10 %). Najvišjo biokapaciteto na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha/prebivalca), najnižjo pa Osrednjeslovenska (1,11 gha/prebivalca). V kategoriji potrošnje največji delež odtisa predstavlja kategorija “stanovanje, voda, elektrika, plin in druga goriva” (1,36 gha/prebivalca).
